Najprej sem razmišljal, da bi iz luči odmontiral vse žarnice. Pa se mi je zdelo skoraj bolano :) Saj je čisto dovolj, če sva dogovorjena, da luči ne prižigava. Za začetek akcije oz. projekta je to čisto dovolj.

Se mi je pa zgodilo, da sem prišel iz radia okoli poldneva. Bil sem blazno lačen zato sem zašibal kar v kuhinjo kjer sem takoj, kot vedno doslej, torej iz navade, prižgal luč. V kuhinji je bilo namreč temno, ker je Lenja zjutraj spustila rolete zaradi sonca, ki že dopoldan nabija v kuhinjo. Takoj, ko sem prižgal luč “me je streslo” in sem jo nemudoma spet ugasnil in dvignil rolete. Preprosto dejanje, vendar, če ne bi imela tedna restrikcije, bi zagotovo pustil luč, kuril nepotrebno elektriko in pustil rolete dol.

Torej, že po prvem dnevu se poznajo premiki v glavi :)

Danes nisem utegnil moram pa jutri obvezno peljati obe kolesi na servis. Dobri dve leti sta bicikla namreč v kleti. Fej in fuj midva in najina rekreacija. No, zdaj bo drugače. Dvojna korist torej. Manj z avtom, več peš in s kolesom.

Eden izmed ciljev, ki sem si jih zadal že takoj na začetku je tudi, da ne grem več v službo z avtom. Večni izgovor je bil:”Saj bi šel peš teh sedem minut kolikor imam do radia, samo, če pa je tako zgodnje jutro in lovim zadnje minute!” To je vse res. Vendar danes sem šel od doma pač nekaj minut prej in peš prišel pravočasno. Pa še malo krvi mi je steklo po telesu. Pognal sem srce :)